VHODNA VRATA, NOTRANJA VRATA CENA IN KORISTNI NASVETI

Pozdravljeni prijatelji…

Spletna stran lesena vhodna vrata forum nudi brezplačne informacije o izdelavi vhodnih vrat po meri. Pisali bomo na temo vrat za stanovanje in še veliko zanimivosti v povezavi z vgradnjo vhodov namensko narejena za vaš dom. Pravo doživetje občutimo, ko se iz dela vračamo nazaj domov in se zazrete v moderna vhodna vrata svojega doma. Takrat pomislimo na prelepe strani hiše, ki nas vodijo v stanovanje, kjer se v miru odpočijemo od stresa, ki ga dandanes povzroča hitro življenje. Naše teme, članki in forum za vhodna in notranja vrata bralcem nudijo širok spekter pomembnih informacij pred nakupom.

Skupaj si bomo ogledali NASVETE NA temo:

  • pripravo  odprtine za vhodna vrata
  • nevidna notranja vrata (vrata s skritimi podboji v ALU izvedbi)
  • kakšne velikosti potrebujemo za normalen prehod vrat
  • vzdrževanje vhodnih vrat naj ne bo naporno
  • protivlomna vhodna vrata niso razlog za preprečitev vloma v hišo ali stanovanje
  • vhodna vrata cena je še kako pomembna informacija preden se odločimo za nakup vhodnih vrat
  • krivljenje vhodnih vrat
  • stekla za vhodna vrata po meri in vrste stekel
  • vratne kljuke Hoppe in Tupai, montaža kljuke na vhodna ali notranja vrata
  • zakaj nakup varnostne garniture za varnostna vrata
  • večtočkovno zaklepanje vhodnih vrat
  • tesnenje vhodnih vrat zaradi zunanjih vplivov
  • ali se vrata krivijo zaradi zunanjih vplivov
  • kje kupiti kvalitetna vhodna vrata

MODERNA VHODNA VRATA

Danes si domovanja brez vrat ne zmoremo več predstavljati. Kako le, saj je že naš daljni prednik-jamski človek uporabljal vhodna vrata, ki so ga varovala pred vdorom živali. Po pričanju arheologov  so vrata skozi čas postajala vedno bolj kompleksna- le spomnite se na ure zgodovine in na slavni srednji vek, kjer  se je vsako mesto, ki je kaj veljalo obdalo z obzidjem, nanj pa pripelo mogočna vrata, skozi katera se je vstopalo s posebnim zmagoslavjem. Vhodna vrata so predstavljala varnost ter moč vladarja in celotnega mesta ter s tem posedovala veliko večjo vlogo v vsakdanjem življenju kot jo imajo danes. Morda bi bilo smotrno govoriti o drugačni vlogi in ne večji…

RAZVOJ VRAT

Dejstvo je, da smo ljudje šele s pojavom notranjih vrat začeli ločevati javno od zasebnega. Pri tem nam je veliko dal Ludvik XIV, saj se je v obdobju njegovega vladanja ravno največ naredilo za razvoj vrat. A vendar smo notranja vrata dobili šele s pojavom kopalnic in stranišč- v 18/19 stoletju. Šele takrat je človek postavil vhodna vrata, notranje prostore pa razmejil z več notranjimi vrati. Na podlagi najdenih ostankov vrat so arheologi lahko veliko razbrali o določenem področju in o samem življenju v določenem časovnem obdobju (mesto ali vas, bogastvo ali revščina, verska pripadnost, pripovedujejo nam o življenju in smrti, o razlikah med moškim in žensko…), saj je veljal trend krasitve vrat.

V današnjem času pa duri kot jih lahko tudi kličemo, pomenijo veliko več kot le varnost, toploto, intimnost.  Dveri predstavljajo tudi hierarhijo v npr. družini (prepovedano je stopiti skozi določena vrata za nekatere- navadno najmlajše člene družine), so pomemben kod pravil (kako in kdaj vstopiti, kako potrkati …) in seveda predstavljajo estetsko noto posameznega doma.

O vratih vsak dan razmišljajo najbrž le vlomilci, zato se sploh ne zavedamo, koliko krat jih odpremo in zapremo, koliko krat prestopimo njihov prag. Takoj zjutraj odprete najmanj dvoja notranja vrata predenj se podate novim izzivom nasproti. Sledijo vhodna vrata, vrata prevoznega sredstva, vrata službe, in kasneje vrata trgovine. Četudi stopite skozi steklena drsna vrata v svojo priljubljeno trgovino s tekstilom, kar pomeni, da jih niste odprli sami, ste stopili skozi vhodna vrata. Sploh se ne zavedamo kako odvisni smo od njih – le poskusite sneti vhodna vrata in preživeti kak dan brez njih. Kaj vhodna, snemite katera izmed notranjih vrat in učinek bo enak.

POMEN VRAT

Vrata so nam tako pomembna in že samoumevna da nam služijo kot zgovorna metafora v vsakodnevnih pogovorih. Saj poznate tisto- »ko se zapro ena vrata se odpro druga« ali- »besede odpiralo ali zapirajo vrata«. Svoje mesto najdejo v razpravah ljudi o tem kako si sami postavljamo svoje dveri, ki jih zapiramo ali odpiramo ter nam predstavljajo simbolne prehode med enih in drugim »svetom«, med eno in drugo zvezo, med življenjem in smrtjo, med bogastvom in revščino in se nanje upiramo v povezavi z našimi notranjimi boji in osebnimi mejniki. Večkrat v svojem življenjskem ciklu tudi skoznje simbolno odidemo v svet… Simbolika duri je torej pestra in povezana z močjo ter modrostjo.

VRATA NA SLOVENSKEM

Sama beseda VRATA izhaja iz indoevropskega korena UER, ki pomeni zapirati/pokriti.

Kot navajajo v etnografskem muzeju so bila na našem področju najstarejša vrata lesena ali celo pletena, zelo masivna in brez dodanih estetskih elementov (poslikav, rezbarij-te se pojavijo v 18.st.). Krasil jih je lesen okvir in polno  vratno krilo, ki je bilo narejeno iz širokih desk in utori na pero. Taka vrata je še moč videti na nekaterih slovenskih domačijah. Večina vhodnih vrat je bila pri nas v 19. stoletju še enokrilnih, ki so se odpirala v notranjost.

Do danes se je trend vrat večkrat preoblikoval. Ponudba je pestra, saj lahko izbirate med različnimi materiali iz katerih so narejena, prav tako se vašemu stilu in okusu prilagaja barva. Dobra vhodna vrata zraven barve in materiala vsebujejo še veliko več, saj so lahko protivlomna, protipožarna, zvočno izolirana, in za vaše dobro počutje lahko izberete tudi feng shui vhodna vrata. Če ste nostalgik se boste zagotovo odločili za raustikalna, v kolikor spadate k ljudem z minimalističnimi dizajnerskimi pogledi boste izbrali enostavna vrata. Navdušenci elektrotehnike boste brez pomisleka rekli da električnim vratom, medtem ko si vsak od nas kot primarno zastavi, da morajo biti vhodna vrata, ki jih bomo izbrali za ogledalo našega doma, kvalitetna.

Brez dvoma sem, da so vrata naša potreba po redu in smislu, da so naša intima ter da predstavljajo naš izhod v svet ter prihod v varno zavetje doma…  so vse to in še več.

Katera vrata pa bi vi izbrali?

KVALITETNA VHODNA VRATA PO MERI

Nakup vrat v hišo ali stanovanje ni preprosto saj pričakujemo da vrata v svoji kvaliteti odražajo lep izgled, varno počutje in tesnenje. Materiali za izdelavo vrat iz vidika kakovosti napredujejo, kar se izraža na številnih hišah in blokovskih stanovanjih, kakovost vrat ni zanemarljiva saj nenazadnje dajejo piko na (I) vaši hiši v kateri bivate s ponosom. Lesena vrata modernega dizajna morajo imeti večtočkovno zaklepanje, močno vratno kljuko, moderne linije in tesnila, ki so prožna in blažilna pri zapiranju vratnega krila. Najpogostejša uporaba lesa za vhodna vrata in notranja pa seveda še vedno po kakovosti izraža hrast. Hrastova vrata še vedno nudijo že navidezno kakovost in trdoto. Mehkejši lesovi kot so smreka, oreh, macesen zagotavljajo lep izgled in malo mehkejšo osnovo vhodnih vrat.

KAKO VPLIVA LUNA NA KVALITETO LESA, POSEK LESA OB PRAVI LUNI…

Zakaj pišemo na temo poseka lesa ob pravi luni? Večkrat človek ugotavlja, da naši dedki in babice niso bili od včeraj, če temu lahko pogovorno rečemo. Vpliv lune na les in ljudi še kako deluje. Drva katera kurimo v naših kuriščih ne gorijo ali pa vrhunsko oddajajo toploto, če so posekana v stari luni. Koledar običajno setveni ali podobno narekuje in vodi k kvaliteti poseka lesa in pridelka naše vrtne zelenjave, pa le zakaj? Iz koledarja so se ljudje že včasih ravnali po pravilih starih običajev in spoštovanja prave lune v smislu sejanja in poseka lesa. Ker pa naša tema o lesu predvsem prikazuje izdelavo vrat in vas pri tem poučuje, pišemo na temo “les in pravilna sečnja” Dandanes se zaradi tempa sveta odločamo hitro in tako pozabimo na spoštovanje osnovnih pravil pri poseku masivnega lesa iz gozda. Mizarstvo Oblak Boštjan Žiri vestno s srcem in dušo strmi k kvaliteti lesa, ki jo marsikdo zanemarja. Luna, mlaj, krajec za to naredita velik vtis na kakovost, sečnja lesa v stari luni ob poseku celice lesa odpira, kar v splošnem pomenu predstavlja lažje izhajanje proste vode iz celičnih sten, kot pri zaprti celici. Staro luno na koledarju vidimo kot obarvano obliko sličice v črno, takrat se sečnja lesa lahko prične in traja 14 dni. V tem času lahko vsak kmetovalec poseka drevesa za mizarsko kvaliteto in drva za kurjava. Ker so v tem obdobju celice odprte tako iz lesa odteče prosta voda, les tako postane lažji in uporaben za izdelavo mizarskih izdelkov in za kurjavo centralne peči ali bilo katere peči na drva. Mlada luna tako NI primerna za sečnjo, celične stene se takrat zaprejo in odvečna voda katere mi ne želimo imeti v lesu ne more izteči iz lesa (drva v takem primeru v peči tlijo in ne gorijo) Vsi vemo, da les za kurjavo mora biti zračno suh, izdelavo stavbnega pohištva pa umetno posušen.

VLAŽNOST LESA ZA STAVBNO POHIŠTVO KOT SO OKNA IN VHODNA VRATA

Kot smo že zgoraj omenili vlažnost lesa vpliva na kakovost in zvijanje, hkrati pa tudi na privabljanje lesnih škodljivcev. Za vhodna vrata v hišo in okna zaželjeno les mora biti posušen umetno v sušilnici za les na 12 % relativno zračno vlago. Ta je v tem primeru primeren za izdelavo vrat ter stavbnega pohištva, kjer pravilno ravnanje vpliva na trajnost lesa in zvijanje. Kot napaka v lesu pa v primeru slabe izsušitve lahko les poka. Stari dedki so dejali da mehki les smreke in podobno lahko izsušimo na nekje 17 % vlago, me tem ko trde lesove kot so hrast in podobno osušimo le do 22%. Praviloma pa les mora biti naletvičen po domače rečeno (ošpaljen) in mora čakati primeren čas v katerem se pojavlja proces zračnega sušenja, temu drugače rečemo “naravno suhi les“.

VLAGA LESA ZA NOTRANJE POHIŠTVO, KOT SO NOTRANJA VRATA, STOPNICE, POSTELJE, OMARE

Tukaj moramo poudariti, da vlaga lesa igra še bolj pomembno vlogo kot v stavbni izdelavi lesenih izdelkov. Tršji lesovi v notranjosti morajo biti posušeni na nekje 5-8 % relativno zračno vlago s procesom umetnega sušenja. Mehkejšji les pa za izdelavo notranjega pohištva in vrat osušujemo na nekje 8-10 % vlago. Luna pri tem igra velik faktor, ker v sušilnih komorah lahko les osušimo kvalitetno le v primeru odprtih por, kjer je že v procesu zračnega sušenja lesa izšlo veliko proste vode, pri umetni vrsti pa še izhajanje odvečne vlage iz lesa do željene relativne vlage v lesu.  Če les ni posekan v pravih delih meseca tako težko iz njega pridobimo odvečno vodo. Ker pa kljub izsušitvi ni pravega efekta, les NI lahek temveč veliko težji, kot v primeru prave sečnje in spravilo lesa.

KRIVLJENJE LESA IN VRAT, RAZLOGI ZA KRIVLJENJE…

Veliko ljudi misli, da je krivljenje lesa napaka v lesu, napaka v delu in razlogi za te napake niso enostavni.  Les je živi material ki diha in nikoli ni pri miru. Vsak izdelovalec, oblikovalec lesa in mizar, mora vedeti kateri kosi masivnega lesa so uporabni in kateri bi bilo bolje, če bi pristali v kurišču peči na drva. Les v prvem koraku moramo poznati, vedeti od kje izhaja in kam paše. Masivni les Slovenije na vsak način sodi v slovensko okolje, to je čar narave, ki ga je dala in ga hoče imeti. Les ki zraste v našem okolju sem spada in se pri nas obnaša najbolje.  Masivni les iz katerega izdelujemo vrata ali pa oblikujemo moderno pohištvo mora biti razrezan in zlepljen pravilno. Pri lepljenju lesa moramo imeti čiste spoje in kvalitetna lepila za les. Znanje in orodja za lesene izdelke pa še dodatno okrepi kakovost lesnih sortimentov, polizdelkov in izdelkov. Znanje za delo z lesom pridobimo s prakso in dolgoletnimi izkušnjami.  Delovanje lesa tako v veliki meri lahko preprečimo, ne moremo pa ga ustaviti in zatreti. Izdelki iz lesa tako pridobijo vrhunsko trdnost, lep izgled in naravni čar, ki je v modernih hišah in ambientih pravega pomena in nujno zlo za vrhunski izgled prostora ali zunanjosti narave. Krivljenje vrat s pravilnim lepljenjem in upoštevanjem zgoraj naštetih pravil tako ne more biti velik problem sodobnega mizarstva.

KOLIKO ČASA TRAJA NARAVNO SUŠENJE MASIVNEGA LESA?

Čas sušenja masivnega lesa v prvotnem pomenu zavisi od leta, ki je pogojeno z vremenskimi vplivi. Burja in suhi zrak les posušijo hitreje, med tem ko vlažno leto zavira sušenje lesa v naravni obliki. Starejši ljudje za lesove pravijo da na 1 cm debeline lesa porabimo eno leto, ali drugače rečeno cm/leto. Ta trditev seveda ni povsem natančna, v praksi mehke lesove sušimo manj časa kot trde in to pomeni da zračno suhi mehki les debeline 5 cm potrebuje približno eno leto, med tem ko trdi les moramo sušiti najmanj 3 leta na zraku, da dosežemo pravilno vlago in možnost nadaljnjega sušenja v umetnih sušilnicah. Kot vse povsod tudi tukaj ljudje pretiravajo s hitrostjo, narave se pač ne da prehiteti, tako dejstva naravnih katastrof zapovedujejo nepravilno ravnanje z zemljo našega planeta. Sušenje lesa zahteva dolgoročen postopek dela, ki poteka umirjeno, tako preprečimo velike razpoke v lesu in zmanjšanje krivljenja in delovanja lesa.  S prehitrim sistemom sušenja lesa v sušilnih komorah les zaskorimo in tako preprečimo izhajanje odvečne lesne vode. V procesu sušenja tako les postane lisast in v primeru naravnih premazov ni primeren za izdelke iz lesa višje kakovosti.